Matthew 25

25. Poglavje

1Tedaj bode nebeško kraljestvo podobno desetim devicam, ki so vzele svetilnice svoje in šle ženinu naproti. 2Pet pa jih je bilo nespametnih in pet modrih. 3Zakaj tiste nespametne so vzele svetilnice svoje, olja pa niso vzele s seboj. 4Modre pa so vzele olje v posodah svojih s svetilnicami vred. 5Ko se je pa ženin mudil, so vse podremale in zaspale. 6Opolnoči pa nastane hrup: Glej, ženin! Pojdite mu naproti! 7Tedaj vstanejo vse te device in olepšajo svetilnice svoje. 8Nespametne pa reko modrim: Dajte nam olja svojega, ker naše svetilnice gasnejo. 9Modre jim pa odgovore in reko: Ne, da morda ne zmanjka nam in vam. Pa pojdite rajše k prodajalcem in si ga kupite. 10Ko pa gredo kupovat, pride ženin, in tiste, ki so bile pripravljene, odidejo ž njim na svatovščino; in vrata se zapro. 11Poslej pa pridejo tudi druge device, rekoč: Gospod, gospod, odpri nam! 12On pa odgovori in reče: Resnično vam pravim, ne poznam vas. 13Čujte torej, ker ne veste ne dneva, ne ure. 14Kajti bo kakor človek, odpravljajoč se na pot, ki pokliče hlapce svoje in jim izroči premoženje svoje, 15in dá enemu pet talentov, drugemu pa dva, a drugemu enega, vsakemu po njegovi zmožnosti; in odpotuje. 16Zdajci gre tisti, ki je prejel pet talentov, in kupčuje ž njimi, in pridobi drugih pet talentov. 17Tako tudi tisti, ki je prejel dva, pridobi druga dva. 18Tisti pa, ki je prejel enega, odide in ga zakoplje v zemljo in skrije srebro gospodarja svojega. 19Čez mnogo časa pa pride gospodar teh hlapcev in napravi ž njimi račun. 20In pristopi tisti, ki je prejel pet talentov, in prinese pet drugih talentov, rekoč: Gospod, pet talentov si mi izročil; glej, pridobil sem ž njimi pet drugih talentov. 21Reče mu gospod njegov: Dobro, vrli in zvesti hlapec, v malem si bil zvest, nad veliko te postavim; pojdi v gospoda svojega veselje. 22Tudi tisti, ki je prejel dva talenta, pristopi in reče: Gospod, dva talenta si mi izročil, glej, pridobil sem ž njima dva druga talenta. 23Reče mu gospod njegov: Dobro, vrli in zvesti hlapec, v malem si bil zvest, nad veliko te postavim; pojdi v gospoda svojega veselje. 24Pristopi pa tudi tisti, ki je prejel en talent, in reče: Gospod, vedel sem, da si trd človek; žanješ, kjer nisi posejal, in pobiraš, kjer nisi raztresel; 25in ker sem se bal, sem šel in skril talent tvoj v zemljo; glej, tu imaš, kar je tvojega. 26Gospodar njegov mu pa odgovori in reče: Hudobni in leni hlapec! vedel si, da žanjem, kjer nisem posejal, in pobiram, kjer nisem raztresel; 27zato bi bil moral dati moje srebro menjalcem, in jaz bi bil po svojem prihodu prejel, kar je mojega, z obrestmi. 28Vzemite mu torej talent in dajte tistemu, ki ima deset talentov. 29Kajti vsakemu, kdor ima, se bo dalo, in preobilo bo imel; onemu pa, ki nima, se vzame tudi to, kar ima. 30In nepridnega hlapca vrzite v zunanjo temo; tam bode jok in škripanje z zobmi. 31Kadar pa pride Sin človekov v slavi svoji in vsi angeli ž njim, tedaj bo sedel na prestol svoje slave. 32In pred njim se zbero vsi narodi, in ločil jih bo enega od drugega, kakor loči pastir ovce od kozlov, 33in postavi ovce sebi na desno, a kozle na levo. 34Tedaj poreče Kralj tistim na desnici svoji: Pridite, blagoslovljeni Očeta mojega, podedujte kraljestvo, ki vam je pripravljeno od ustanovitve sveta. 35Kajti lačen sem bil, in dali ste mi jesti; žejen sem bil, in dali ste mi piti; tujec sem bil, in vzeli ste me pod streho; 36nag, in oblekli ste me; bolan, in obiskali ste me; v ječi sem bil, in prišli ste k meni. 37Tedaj mu odgovore pravični, rekoč: Gospod, kdaj smo te videli lačnega, in smo te nasitili? ali žejnega, in smo te napojili? 38Kdaj smo te pa videli tujca, in smo te vzeli pod streho? ali nagega, in smo te oblekli? 39Kdaj smo te pa videli bolnega ali v ječi, in smo prišli k tebi? 40In Kralj odgovori in jim reče: Resnično vam pravim, karkoli ste storili enemu teh najmanjših mojih bratov, ste storili meni. 41Tedaj poreče tudi tistim na levici: Pojdite od mene, prokleti, v večni ogenj, ki je pripravljen hudiču in angelom njegovim! 42Kajti lačen sem bil, in niste mi dali jesti, žejen, in niste mi dali piti; tujec sem bil, in niste me vzeli pod streho; 43nag, in niste me oblekli; bolan in v ječi, in niste me obiskali. 44Tedaj mu odgovore tudi oni, rekoč: Gospod, kdaj smo te videli lačnega, ali žejnega, ali tujca, ali nagega, ali bolnega, ali v ječi, in ti nismo postregli? 45Nato jim odgovori, rekoč: Resnično vam pravim, česarkoli niste storili enemu teh najmanjših, niste meni storili. 46In ti pojdejo v večno trpljenje, pravični pa v večno življenje.